Aškerc v Carigradu

Selam aleikum! Tu ležiš torej pod menoj ti stari Byzanc, ti slavjanski Carigrad, ti grška κονσταντινούπολις, ti turski Stambul! V sanjah sem te gledal Bog ve kolikokrat že, hrepenel po tebi in želel te videti! Sedaj te gledam v resnici! Selam aleikum!

Tako je v zbirki svojih popotnih črtic “Izlet v Carigrad” konec 19. stojetja pisal naš znameniti pesnik Anton Aškerc. Aškerc je tematiko “turkov”, Turkov ter tudi širše islama in muslimanov pogosto uporabljal v svojih delih. Kot panslovansko usmerjeni avtor, ki je svoje narodno-zgodovinsko pripovedništvo izražal večinoma v epskih pesniških zvrsteh, je “turke” večinoma upodabljal kot narodne sovražnike. V nekaterih delih (Pavliha na jutrovem) je kritiko družebnih razmer, za katere je sicer dal dovolj očitno vedeti, da izhajajo iz njegovega lastnega okolja, omilil tako, da jo je prestavil v vzhodnjaški svet. O Turkih, islamu in muslimanih pa je napisal tudi kaj pozitivnega, posebno ko je govoril o slovanskih muslimanih. S tem si je Aškerc, ki je bil po izobrazbi sicer tudi sam katoliški duhovnik, prislužil ostro nasprotovanje velikega dela slovenske katoliške duhovščine. Ta medsebojni odnos je v eni svojih karikatur upodobi Hinko Smrekar.

Aškerc s turbanom in dolgo brado na grmadi (Hinko Smrekar)

Aškerc s turbanom in dolgo brado na grmadi (Hinko Smrekar) 

Pa se vrnimo k Aškerčevem opisu Carigrada. Aškerc je ugotavljal: Ni ga na svetu mesta, ki bi se, kar se tiče etnografske mnogovrstnosti, moglo meriti s poglavitnim mestom turskega cesarstva ! V Carigradu je tedaj živelo 873.565 duš, od tega 384.910 Turkov (Mohamedanov), 152.741 Grkov, 149.590 Armencev, (6442 katol. Armencev), 4377 Bolgarov, 44.361 Judov, 819 Protestantov, 1082 Latincev, t.j. katol. državljanov turskih in 129.243 inozemcev.

Poleg narodnostne in jezikovne pisanosti -izveski v Carigradu so bili napisani v turškem, grškem in armenskem jeziku, vsak od katerih je imel tudi svojo pisavo- je Aškerc navdušen tudi nad geografsko lego mesta ter opisuje številne njegove kraje, okolico in dogodke, ki si jih je ogledal v tednu svojega obiska. Imel je priložnost videti tudi zadnjega osmanskega sultana Abdulhamid-a II, ko je v petek odšel v mošejo k molitvi. Opiše nam obsežen sprevod z godbo in v špalir postavljenim vojaštvom. Sam sultan pa ima na sebi čisto preprosto črno vojaško suknjo, na glavi takisto preprost rudeč fes brez vsakega nakita. (…) Abd-ul-Hamida hvalijo Carigrajčani, Turki in kristjani, da je jako radodaren in splendiden, proti prestopnikom zakonov pa strog.

Aškerc zaključi svoj potopis takole: Majski izlet moj v Carigrad imel je samo jeden nedostatek, da je bil namreč samo – izlet. Srečen človek, komur na potovanji dva tirana, čas in denar, ne stavita prozaičnih mej, srečen, kdor se sme pomuditi na zanimivih krajih, kolikor se mu ljubi ! (…) Za Slovana, posebej pa še za nas Slovence, pa je to potovanje v Carigrad že samo po sebi še bolj zanimivo. Ako potuješ iz Slovenije preko Hrvatske, Srbije in Bolgarije, – voziš se do Adijanopolja nepretrgoma po čisto slovanski zemlji. (…) Tem bolj čudno je, da tako malo Slovencev potuje v Carigrad. Nekateri imajo morebiti, kar se tiče varnosti potovanja samega, kakšne predsodke. Moram izjaviti, da so vsi taki predsodki popolnoma neosnovani in neutemeljeni ! Jaz sem se vozil ves čas sam za-se, popolnoma nezavisen, ne navezan na nikakeršno družbo in vendar se mi na vsej poti nikjer ni pripetila niti najmajša neprilika ; nikdo mi ni rekel žal-besede. Tudi Turki so s tujci prijazni…

Screen Shot 2015-10-13 at 22.34.21

Vir: A. Aškerc: Izlet v Carigrad. Ponatis iz Slovenskega Naroda. Narodna Tiskarna, Ljubljana, 1893.

Avtor: Abdalkarim Gregor Petkovšek

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu https://islamvevropi.wordpress.com