Recenzija knjige “Mohamed – Allahov poslanec”

Literatura o Poslančevem življenju je edinstvena disciplina v okviru islamske misli. Življenjepis poslanca Mohameda ali Sira, kot ga imenujejo muslimani, je istočasno biografija in pripoved, ter še več od tega.

Poslančeva biografija je čtivo, ki nosi sveto sporočilo. Obstaja na tisoče tovrstnih del, ki so nastala med islamsko zgodovino. Dela, znana kot sire, in en-neseb eš-šerif (častna veja) v islamskih knjižnicah zavzemajo mesto ob samem Koranu in celo ob zbirkah rekov poslanca Mohameda, znanih kot hadisi.

Muslimani so v vseh poglavjih življenja Poslanca našli močan navdih za svoje vedenje in delovanje, pa tudi vodilo k pravilnem razumevanju Korana. Življenjepis Poslanca torej istočasno predstavlja biografijo, zgodovino, smerokaz in pravo. Poslančeva biografija je prerasla čas in ima trajno vrednost kot model idealnega vedenja muslimanov.

 

Knjiga dr. Abdalkarima Gregorja Petkovška ‘Mohamed – Allahov poslanec’ je pomemben prispevek k že obstoječi literaturi o islamski zgodovini, miselnosti in civilizaciji, doslej malo znani v slovenskem govornem prostoru.

 

Knjiga, ki je pred nami, opisuje življenje, delo, sporočilo in etiko zgodovinske osebnosti, o kateri boste brali. O človeku, katerega misija je spremenila smer človeške zgodovine in civilizacije. Istočasno pa knjiga predstavlja pogumen in pohvalen dosežek avtorja tega dela. To je prva knjiga o poslancu Islama Mohamedu slovenskega avtorja in ponuja jedrnato osnovno znanje o Poslancu, za kar so bili slovenski bralci doslej prikrajšani: avtentična biografija o poslancu Mohamedu, katerega sporočilu danes sledi več kot 1,5 milijarde ljudi po svetu.

 

Večina klasičnih Poslančevih biografij, še posebej tiste iz zgodnjega obdobja Islama, so napisane v kronološkem zaporedju. Poznejši avtorji Poslančevega življenjepisa so izbirali tudi druge metode. Dr. Petkovšek je prav tako izbral klasični, kronološki pristop. Najbolj znano in najzgodnejše delo o Poslančevem življenju je napisal islamski zgodovinar Ibn Ishak. Njegovo delo, nastalo v prvi polovici osmega stoletja, se začne z opisom zgodovinskih in družbenih razmer, običajev in verovanj, ki so prevladovala na Arabskem polotoku pred rojstvom poslanca Mohameda.

 

Petkovškovo pripovedovanje pa se začne z rojstvom poslanca Mohameda. Prej omenjeni del – namreč opis predislamskega obdobja (džahilijah), tako nekoliko pogrešamo, saj pripomore k laičnem razumevanju zgodovinskega konteksta, v katerem se je pojavilo Mohamedovo poslanstvo. Kljub temu pa vsako poglavje knjige bralcem na razumljiv način razlaga nujna spoznanja, s čimer je avtor dosegel želeni cilj, z okoliščinami, v katerih je besedilo nastajalo na eni, ter potrebo za razumljivim, jasnim branjem na drugi strani.

 

Avtor je med pisanjem prevedel tudi nekatere od hadisov Poslanca in jih je uvrstil v vsebino knjige. Umeščeni hadisi na kratko govorijo o vrednotah, vrlinah in Poslančevi misiji, ki ga je Bog poslal izključno kot milost med svetovi. (Kur’an, 21/107).

Avtor je pri pisanju knjige uporabljal literaturo in vire v angleškem jeziku. Po drugi strani pa v slovenskem jeziku večina osebnih in krajevnih imen omenjenih v knjigi ni standardiziranih, tako da sem samo pri nekaterih primerih predlagal avtorju popravke. Celo v angleškem jeziku niso popolnoma uvedeni in uveljavljeni enotni standardi za imena, ki se nahajajo v tej knjigi.

 

Med pogovori z dr. Petkovškom pred in med nastajanjem knjige sva se z avtorjem strinjala, da ni potrebno, da bi bila le-ta obsežna in podrobna. Prepričan sem, da bodelo zbudilo pozitivno zanimanje javnosti. V prvi vrsti je knjiga namenjena muslimanom, da bi v slovenskem jeziku spoznali svojega Poslanca. Knjiga ni misijonarsko branje, je pa priložnost, da tudi nemuslimani dobijo vsaj osnovno znanje o Mohamedu in Poslancu njihovih sosedov muslimanov.

Upam, da bo ta knjiga v prihodnosti spodbudila tudi pisanje obsežnejše biografije poslanca Mohameda v slovenskem jeziku, ki bi poleg osnovnih dejstev in splošnih zgodovinskih sporočil v svojem okviru bolj specifično naslovila tudi vprašanja današnjega časa in okolja, v katerem živimo. Naj v zvezi s tem navedem nekaj svojih misli.

 

Četudi so zgodnejši klasični avtorji (Ibn Ishak, Ibn Hišam, Ibn Sa’ad, El Vakidi in drugi) natančno in enostavno opisovali življenje poslanca Mohameda in s tem muslimanom olajšali razumevanje Korana in Islama, se okoliščine in čas, v katerem so pisali, niso mnogo razlikovali od časov poslanca Mohameda. Omenjena klasična literatura, stara več kot tisoč let, ima na sodobnega človeka težko enak vpliv, kot ga je imela na muslimane preteklih generacij. Kljub temu številni življenjepisi, napisani v zadnjem času, ne odstopajo mnogo od tega vzorca. Nekateri avtorji pa so se vendarle odločili za bolj svež pristop – med njimi je npr Karen Armstrong s svojim delom Mohamed, Poslanec našega časa (Muhammad: A Prophet for Our Time).

 

Obveza in hkrati izziv, zlasti za slovenske muslimane je, da slovenskim bralcem ponudijo objektivno branje o življenju poslanca Mohameda. Na okoliščine sodobnega časa in okolja naslovljeni pristopi k njegovi biografiji bi morali biti zasnovani ne zgolj kot obramba pred zlonamernimi orientalskimi (Muit, Sprenger, Goldziher, Watt, Boswell, Weil…) prikazi poslanca Mohameda, v katerih je bil predstavljen na najbolj grob način, temveč kot iskrena želja, da se njegov portret in lik predstavita nepristransko.

 

Čeprav je prevladujoči modus operandi, ki pogosto vsebuje tudi neresnične elemente, motiviran s širjenjem islamofobije na način omalovaževanja in razčlovečenja Poslančeve osebnosti, pod krinko svobode govora in izražanja ter je še danes opazen v populističnih in desničarskih delih širom po Evropi, tako v tekstu, kot v poeziji, filmu ali karikaturah.

 

Posamezni muslimanski avtorji so tako napisali več del v bran liku in delu poslanca Mohameda, kot odgovor zlonamernim orientalistom. To je seveda pohvalno. Vendar pa je, v zastopanju teze, da je bil npr. Mohamed, mir z njim, mirovnik in ne zli vojskovodja, ki se je celo življenje bojeval, dovolj navesti le dejstvo, da je v svojem celem življenju, ki je trajalo 63 let, v vlogi Poslanca in vodje preživel 23 let, v vojnih pohodih in bitkah pa manj kot eno leto.

 

Bralec mora upoštevati, da je osebnost, o kateri je govora v tej knjigi, živela v času, ko so bila verovanja, prakse, običaji, vrednote, odnosi med ljudmi in narodi drugačni kot danes. Kontekst časa je dejavnik, ki ga moramo med branjem o zgodovinskih osebnostih vedno upoštevati.

 

Muslimanski odgovor sodobnemu muslimanskemu človeku ni nujno (čeprav je bil v zgodovini odličen, podroben in neredko učinkovit) kot v mnogo primerih do sedaj, opravičujoče usmerjen proti orientalistom ali misionarjem, oziroma kot odgovor na njihova podla dejanja (npr. avtorji Shibli Nomani iz Indije in Muhammed H. Haykal iz Egipta sta v času kolonizacije njunih domovin prav opravičujoče in uspešno branila čast poslanca Mohameda). Prihodnja dela o Mohamedu in o Islamu na splošno morajo biti v novem duhu, pisana v novih narativih. Upamo, da bo dolgo pričakovani Islamski center v Ljubljani izoblikoval posameznike, ki bodo imeli znanje in smisel za odgovore izzivu časa.

 

Karen Armstrong je po prvotnem interesu za življenjepis poslanca Mohameda spoznala naslednje: »Tradicionalne muslimanske biografije Mohameda so napisane na način, ki je lahko zanimiv in privlačen le verniku, ki je arabskega porekla ali z indijskega podkontinenta. Pravzaprav je slabo, da še nihče ni napisal knjige o Poslančevem življenju, na katero bi se lahko oprli ljudje z zahoda. In takrat sem spoznala. Mogoče bi jo lahko napisala jaz…« In napisala je resnično eno najlepših knjig o poslancu Mohamedu.

 

Drznil si bom napisati, da muslimanski teologi, avtorji, akademiki in intelektualci danes, in verjetno tudi v bližnji prihodnosti, za razliko od avtorjev, ki so živeli v srednjem veku, času križarskih vojn, zlati dobi orientalizma in kolonizacije, ko so bili napadi na Islam in Poslanca brutalni in ko so ti avtorji svojo energijo potrošili za obrambo Poslanca in islama od t.i. zunanjih vplivov, imajo obveznost braniti lik in dela Poslanca od t.i. notranjih vplivov, ki so mnogo bolj škodljivi od zunanjih. Govora je o raznih ekstremističnih in fundamentalističnih gibanjih, ideologijah in dogmah. Mednje vsekakor lahko štejemo Al Qaido, DAESH/ISIS, Boko Haram, Džama’atu tekfir, razne islamistične skupine s političnimi cilji in metodami ter druge zablodle nasilne sekte. Oni so pod muslimani ugrabili Poslanca in on je njihov talec. Obveznost muslimanov je, da za vedno ovržejo te militantne, nasilne in absolutno neislamske elemente. Tako v obrambi poslanca Mohameda danes vidimo nasprotovanja: goreči, pogosto nestrpni in šovinistični govori pri petkovih molitvah, nasilne demonstracije (na katerih se bes izraža na nemuslimanskih manjšinah npr. v Egiptu ali Pakistanu in kakršnih Mohamed zagotovo ne bi podprl!) povsod po svetu vsakič, ko nekdo objavi Poslančevo karikaturo, istočasno pa pripadniki muslimanov na drugi strani molčijo ob popolnem izkrivljanju celotne Mohamedove misije, naukov in vrednot, s katerimi je izobraževal. Poleg tega, da je to naivno, dvolično in neučinkovito, je istočasno tudi dolgoročno destruktivno.

 

Ko beremo Poslančeve življenjepise spoznavamo, da biti Božji poslanec ne pomeni prenehati biti človek in tudi ne pomeni, da bodo drugi ljudje v njem videli le Božjega poslanca in ne hkrati tudi človeka.

Tako Poslanca vidimo, kako se smeje, kako nosi svoja vnučka Hasana in Husejna na ramenih, kako joče ob smrti svojih prijateljev. Poleg tega vidimo, kako se bori, da svoje ljudstvo popelje iz brezizhodne situacije. Vidimo njegove dvome, krizo, strahove, bolečino, obup,…

Kot je napisal akademik dr. Enes Karić, je Mohamed, za razliko od drugih poslancev, rojen v popolnoma jasnih okoliščinah v preteklosti. Zelo jasno se ve, iz katerega mesta in države prihaja, kdo sta njegova oče in mama, kdo ded in praded. Vemo, kje je rojen, v katerem plemenu.

Akademik Karić naprej pove tudi, da Mohamed a.s. ni mistična oseba, ki bi v svoji osamljenosti od daleč opazovala ljudi in mesta, čeprav je v njegovem življenju nekaj podrobnosti, ki so jih islamski mistiki vzeli kot par excellence mistično.

Mohamed a.s. ravno tako ni filozof, ki bi iz svojega zakoreninjenega mišljenja dajal izoblikovane sisteme človeški družbi, čeprav seveda v njegovem življenju opazimo in beremo o veličastni filozofiji islama. On ni revolucionar, ki bi z enim zamahom podiral vse staro, vso preteklost, zaradi gradnje novega.

Nasprotno, on je Božji poslanec, ki je sprejel Objavo v etapah triindvajset letnim poslanstvom ter njena načela počasi vsaja v človeka in človeško družbo. Pri tem pa sam Mohamed a.s. ta načela Objave živi tudi sam, tako, da jih vceplja v svoje srce, v svoja dela in med ljudi.

 

Tok globalnih dogodkov v tem 2015. letu, ko se je tudi zaključilo pisanje te knjige, je bil na žalost poln negativnih, nasilnih, groznih in za muslimane, kot za splošno civilizacijo, bolečih izkušenj. Zabeleženih je veliko število islamofobičnih izjav, nastopov, napisov, celo fizičnega nasilja po svetu. Z branjenjem Poslanca pred karikaturami satiričnega lista Charlie Hebdo so napadalci, ki so ubili novinarje in karikaturiste omenjenega lista, sami pohodili vse, zaradi česar je Poslanec živel in delal. Napadli so Poslanca. Njihovo dejanje nasilja in nasilje vseh drugih, krvoločnih, ultra fanatičnih in zabredlih »sledilcev« Mohameda je največji udarec ideji, s katero je bil poslan človeštvu s strani Boga.

Zato je sedanjost težak čas za delovanje in delo. Le-to zahteva predanost in akcijo ljudi dobre volje, muslimanov in nemuslimanov, ki so za sožitje, humanizem, strpnost, razumevanje, empatijo, za civilizacijo, za človeka, za svobodo. Pričujoča knjiga je doprinos ter del napora na tej poti. V njej bralec lahko spozna osnove o liku in delu Božjega poslanca Mohameda.

 

Papež Janez Pavel II je v maju 1999 naslovil na muslimane poziv, naj sodelujejo s kristjani v cilju do miru in pravice. Papež je v Vatikanu rekel, da je današnji svet tragično zaznamovan s pozabljanjem Boga, ter je pozval kristjane in muslimane, naj branijo in širijo človeško dostojanstvo, moralne vrednote, svobodo in sicer z molitvijo, postom, odpuščanjem in pa tudi s solidarnim trudom za mir in da kristjani z veseljem spoznavajo verske vrednote, ki so jim skupne z islamom.

Če bo kdo imel kakšno zamero ali negativno kritiko na knjigo, naj mu bo izziv napisati boljšo. Mi bomo resnično veseli, če se to zgodi.

Prosim Boga, da avtorja blagoslovi za njegov trud. Amin.

Harun Bišić